Pa kljub vsemu ni tako hudo, kot sem pričakovala. Pravzaprav je veliko bolj zabavno, osvežujoče in lepo kot sem pričakovala. Stojim na majavih nogah, še vedno dvomim v mnoge stvari, a se širijo moje misli, moj instinkt in moja dobra volja.
In če me, kot pravi Oprah, opredeljuje tisto, v kar verjamem, potem sem srečna. Če je to res, potem je del mene zelena narava, jesenski sprehod v družbi, knjige v katerih se prepletata ljubezen in skrivnostne dežele, Savinjska dolina, moja ljubezen, moja družinica, vsi moji čudoviti prijatelji, brez katerih moj dan nebi imel smisla. Čudovite barve jeseni, vonj po pečenem kostanju v parku. Morje. Sončni zahod v družbi svojih misli. Dobra glasba. Ples. Mir. Popoldanski dremež in brezdelne nedelje. Jesensko sonce. In na drugi strani neskončne ulice in poti v ljubkem Portu, čudna narečja, natrpane ceste, prepolni trgovski centri, ljubki butiki z zasoljenimi cenami, simpatični pogledi, modni dodatki, utrip na italijanskih ulicah. Pravzaprav večina stvari, misli, ki jih odneseš s sabo kamorkoli greš. In za katere si lahko brez skrbi, da padejo v roke napačnim ljudem.
Utrujena od številnih vtisov, nesposobna dopisati še en stavek.
boa noite :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar