Jap, poglobljen pogled v denarnico mi predvsem v tem predmiklavževem oziroma predbožičnem času na vsak način skuša vzeti nasmešek iz obraza... ampak se ne dam! Vsi moji razlogi? Preveč, da bi strnila v en blog... Od ljudi, ki mi s svojo prisotnostjo polepšajo dan do tistih, ki mi samo z glasom prikličejo v spomin domače vonjave in toplo mehkobo doma. Mrzla jesenska jutra, ki obetajo čudovit dan ovit v najlepše barve. Vreme.. katerega v Portu dejansko moraš oboževati... ker ti ne preostane drugega, lahko se neomejeno jeziš, si slabe volje, in premočen,.. pomaga nič.... In ker za vsakim dežjem posije sonček... je vsakršna jeza brezveze :) no dovolj o vremenu, ampak realno gledano, da lahko človek vsaj srečno uživa v spremembi vremena je včasih pametno investirat v dežnik... nekaj dežnikov.... mnogo dežnikov, če nima sreče :)
Naslednja točka... trgovine... sej te dejansko prime da bi se kdaj začel jokat :) enkrat od navdušenja, ko bi najraje kupila vse kar mi pride pod roko, takoj naslednjič od razočaranja... In medtem ko najdeš na policah najbolj nenavadne, smrdljive, dišeče, čudne, neuporabne primerke hrane, nikakor seveda ne najdeš nikjer ničesar, kar bi bilo vsaj na 10 metrov podobno naši skuti ali kisli smetani... Kar pomeni, da odpade polovica sladkih kuharij :) in če si nikoli v 21 letih še nisem dejansko zaželela hrenovke ali Poli salamice, jo ta trenutek neznansko pogrešam :) medtem ko bi lahko ribo jedla na vsaj 3005 načinov (če bi imela vsaj najmanjšo idejo kako tega hudiča prepričat da bi bil užiten), mi bodo verjetno na koncu mojega sladkega popotovanja na ušesih ven gledali piščanci...
seveda obstajajo tudi trgovinice z oblačili, ampak.... prepovedana tema, ker potem trpi strašne muke moja denarnica.... pravzaprav moje denarnice; ob upoštevanju dejstva da stane povprečni primerek 4 e, je verjetno jasno zakaj množina.... no ja, ampak tudi kvantiteta nanese nekaj... :)
Da pa nebi Porto postal preveč monoton, se odpravimo tu in tam še na kakšno popotovanje.... V mojem srčku bo za vedno ostal Pariz daleč najlepše mesto... in naj se sliši še tako klišejsko in 100x prežvečeno... je mesto ki ga moraš oboževati... vse tiste dišeče ulice in avenije, neskončni kilometri trgovin, dišeči kioski ob cesti ki ponujajo same najboljše kalorije, vsi najbolj obiskani mejniki v Parizu, Eiffel, Elizejske poljane, skrivnostni mostovi, Moulin Rouge,... in najlepša in najbolj bela bazilika na svetu.... Sacre-Coeur.... Tam bi se pa že lahko našla :) in seveda, tam bi se moja denarnica lahko brez pardona izgubila v poplavi trgovinic....
In nazaj v Porto... med stare prijetne obraze, iste avtobuse z isto namrščenimi šoferji, zabavne obiske fakultete brez predavanj, in še mnogo bolj zabavne obiske majhnih, zatohlih, poceni trgovinic... da ne pozabim...
