Zakaj ravno 28. julij? Poseben dan? Obletnica, rojstni dan, plačilni dan? Nič od tega. In ravno zato. Drugi dnevi imajo tako že sami po sebi tisto nekaj, zaradi česar so posebni.. vsaj zame :-)
Zakaj blog ravno zdaj? Ker sem na prelomnici... Težko bi rekla ravno življenjski, vsekakor pa zelo pomembni zame, za mojo popolno in raztreseno družino in za osebo, katere misel nanjo mi ogreje srce.
Kdo sem? ... Oto Pestner bi pojavi rekel dekle črnih las in begavih oči.... :-) pod to lupinico se skriva študentka ekonomije, športnica po duši (ne pa tudi vedno v življenju), glasbenica za zaprtimi vrati, strastna opazovalka vseh zvrsti plesa, Ribica v zodiaku in življenju, oboževalka vsakega letnega časa, popolna hči (beseda popolnost ima zame malce drugačen pomen kot morda za druge), tečna oziroma najboljša sestra (odvisno od količine prilizovanja), jezikava vnukinja, odločno dekle (interpretacija pogostejše besede muhasta), prava prijateljica (težko bi rekla nesebična), raztresena sodelavka in bodoča študentka Univerze v Portu, ki bo postal moj dom v naslenjih parih mesecih.
Zadnje je postalo trenutno prva in največja skrb v mojem prenatrpanem urniku, v vročem poletju in tema vročih razprav z mami, očimom, dragim in prijateljicami... Sicer umirjeno družinsko in ustaljeno ljubezensko življenje je sedaj napadla zmeda in strah pred novim, pa tudi vznemirjeno pričakovanje. Moje prepričanje, da me imajo že tako ali tako vsi dovolj, in da je sedaj čas da začnem urejati stvari po svoje je prišlo do vrhunca ob spoznanju, da ni to za nikogar tolikšnji dogodek in zadeva vredna ur in ur razprav kot ravno zame. Letalo, dokumentacija, stanovanje, dogovori s fakulteto, iskanje stikov, vse skupaj poteka v tako norem tempu, da je vsemu skupaj preprosto težko slediti, vse skupaj organizirati, prav tako pa tudi zmankuje časa za nova in nova razlaganja podrobnosti.
zato blog... ker imam še ravno dovolj časa pred odhodom da uredim svoje misli, da se zberem, da užijem še zadnje tedne z najdražjimi, da se prepustim razvajanju še dokler mi je dano... ker bom potem vse to neskončno pogrešala, in ker bo takrat verjetno dobro delo prebrati kljub trudu neurejene misli iz preteklosti. kljub mladosti ali pa ravno zaradi nje so moje misli prezasedene z najrazličnejšimi dvomi, željami, strahovi in podobnimi bavbavi, zato je moje pisanje verjetno podobno dobri mineštri :-)
Mnogi me sprašujejo zakaj ravno Erasmus, zakaj Portugalska in zakaj ravno zdaj?
Erasmus ker je IN, ker je dogodivščina in ker je nekaj novega. Portugalska? nimam pojma... verjetno je zmagala želja po toplejši zimi kot bi je bila deležna v Sloveniji, kljub temu da obožujem sneg, ker je dovolj daleč da me prisili k samostojnosti (brez mamine kuhinje, pranja in tolažbe, vsaj direktne), in zaradi jezika... Popolnega znanja portugalščine? Prej bi rekla totalnega neznanja... Ker me zanima, koliko sem se pripravljena prilagajati kulturnim in jezikovnim razlikam, koliko sem dejansko sposobna prenesti, in skrajnost mojih čustev in občutkov. Ker sem preprosto preveč navezana na naravo in ljudi okoli sebe, ker postaja vse skupaj rutina, in ker me grabi strah, da sem za kaj takšnega še mnogo premlada.
In zakaj zdaj? Ker ne bo nikoli lažje... Kljub vsemu kar bom pustila za sabo. In ravno zaradi vsega, kar bom prinesla nazaj.
Srečno z blogom in v Portu! :-)
OdgovoriIzbriši