Leto se je začelo sladko in polno utrinkov, tako na nebu kot tudi v naših očeh.. dejstvo, da sem se morala ponovno za slab mesec posloviti od vseh tistih ki jih imam najraje je meglilo veselje ob 15minutnem prečudovitem ognjemetu... Tako je novoletni dan prinesel s sabo ponovno solzice, poslavljanje in skrito veselje ob vnovičnem snidenju... in verjetno bo res držalo da prvi dan novega leta pokaže velik del dogodkov ki sledijo... no, vsekakor dolgo ni trajalo, ko smo se morale zopet posloviti od mesta, na katerega smo se v teh nekaj mesecih močno navezale, od našega Maria, ki nam je dnevno povzročal sive laske in zaradi katerega je bilo bivanje v Portu le še bolj zabavno in predvsem varno, celo od dreves in cest, metroja in trgovin, zanimivih obrazov in posebnega utripa mesta, oceana in novih prijateljev.... Slovo je bilo kljub veselju da bom zopet videla stare prijatelje in vse tiste ki so čakali moj prihod težko. Grenak spomin na odhod je zameglil najbolj prisrčen prihod domov, objemi in poljubi najboljših prijateljev, nenavadna presenečanja ki so temu sledila in dnevi polni veselja in privajanja na novo-staro okolje. Zdaj, ko je vse to za mano, ko so čustva umirjena in spomini pospravljeni pod streho, lahko zopet govorim o izmenjavi, dogodku in času o kateremu vem da bom z veseljem pripovedovala tudi v zrelih letih. In ker naziv Erasmus študenta prinaša s sabo tudi določene naloge in obveznosti je prav, da nekaj o tej izkušnji tudi prelijem na papir (ekran), enkrat za vselej.
Tako kot verjetno vsi tisti, ki so z mano delili to izkušnjo menim tudi jaz, da je to neponovljiv spomin katerega ne more nadomestiti nobena druga stvar, vsekakor se ne da kupiti, preprosto jo je treba živeti. Je izkušnja, katere ne obžaluješ do trenutka, ko se konča in prinese s sabo tiste grenke poslovilne solze.. s sabo prinaša nove poglede nase, na svoj značaj, sposobnost prilagajanja, tako novi kulturi in jeziku kot tudi novim sostanovalcem. Je obdobje, ko spoznaš meje tolerance, je odličen čas za učenje novih jezikov in za sklepanje novih prijateljstev katera pa ostanejo tudi ko letalo pristane v domači državi. Je obdobje, ko pomembnost študija zasenčijo neskončne zabave in preračunavanje in prerazdeljevanje financ. In predvsem je čas, ki zahteva potrpljenje če si bolj čustvene narave, je čas ki prinaša s sabo spoznanje da so stvari, ki so doma samoumevne težje izvedljive kot zgleda v resnici (od kuhanja vsakodnevnih kosil, pranja oblačil, posode in pospravljanja...). Prinaša s sabo veliko novih izkušenj in potovanj ter zahteva maksimalno previdnost. Vsekakor pa je obdobje, za katerga veš da se bo končalo, in katerega slabost je ta, da vedno nekaj pogrešaš:) sprva družino in "normalno" življenje, kasneje nove prijatelje in "življenje pod svojo streho". Kljub temu, da zahteva kar nekaj finančne podpore staršev, šole, in predvsem prihrankov je izkušnja, ki je ne moreš kupiti in obdobje, ki ga preprosto moraš živeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar